V hiši smo imeli dve manjši otroški sobi. Pri gradnji, ker sva bila z možem še mlada, nisva točno vedela, koliko otrok bova imela. Želela sva si dva otroka in danes imava enega prekrasnega sina. Ko je sin rastel in je preteklo toliko let, da sva vedela, da otrok ne bova več imela, sva videla, da je njegova sobica zanj premajhna. Druga soba je bila vedno prazna. V njo smo vedno nosili odvečne stvari, tako da je bila kot ena shramba. Tako sva odločila, da bova naredila nekaj, da sin pride do večje otroške sobe.
Ker sta otroški sobi bili skupaj in jih je ločila samo ena stena, na kateri ni bilo prav nič, sva takoj vedela, da bi tukaj bila lahko rešitev. Lahko bi podrla to steno in tako bi sin prišel do zelo lepe in prostorne sobe. Ideja je bila prava, le izvesti sva jo morala. Moj mož je zelo priden in ročno spreten moški. Tako, da je enostavno poklical prijatelja in ga prosil za pomoč. V enem dnevu je bila stena podrta in pokazal se je zelo lep in svetel prostor. Soba je bila sedaj res lepa in prostorna. Ko sta podrla steno, se je takoj videlo, da delava še kako prav. Sin je bil navdušen, ker tako lepe otroške sobe ni pričakoval. To je bilo malo presenečenje zanj. Povedala sva mu, da bova nekaj naredila, ni pa točno vedel, kako bo njegova otroška soba izgledala.
Edino kar smo pustili, pa so vrata. Sin ima tako v otroški sobi dvoje vhodnih vrat in ga to ne moti. Po drugi strani mu je še simpatično, da lahko hodi skozi več vrat iz otroške sobe. Kdo pravi, da ni rešitve, le potrebno je razmišljati in rešitev pride sama. Ne predstavljam si danes, ko gledam njegovo sobo, da bi še vedno imel tako majhno sobico. Fantje potrebujejo velike otroške sobe. …