Dnevno se srečujemo s kupi umazanega perila, ki je lahko izdelano iz najrazličnejšega materiala. Nekateri materiali zahtevajo izjemno previdno pranje. Veliko vlogo pri pranju ima vsekakor voda, natančneje trdota vode pa tudi temperatura pranja.
Voda velja za precej močno polarno spojino. Vemo pa, da so sestavine umazanije pri perilu večinoma nizko polarne in nepolarne spojine. Ob tem se seveda vprašamo, na kakšen način torej spraviti nizko polarne in nepolarne spojine v polarno vodo. Pri raztapljanju je treba nujno upoštevati pravilo sorodnosti po polarnosti. Polarne snovi se torej topijo v polarnih raztopinah, nizko polarne in nepolarne pa se torej topijo v nepolarnih ter nizko polarnih spojinah.
Za pranje z vodo potrebujemo posrednike
Da se lahko perilo primerno opere in z njega odstrani celotno umazanijo, nujno potrebujemo primerne posrednike. To so pralna sredstva, a tudi ta morajo izpolnjevati določena pravila. V to skupino izdelkov sodijo številni produkti, na primer pralni praški, mila. Ponekod je vodovodna voda takšna, da se mila in druga pralna sredstva zlahka penijo. V tem primeru pravimo, da je voda mehka. Po drugi strani pa lahko drugod dobimo s povsem enako količino mila kosmiče netopnih mil ter zelo malo pene. V tem primeru je trdota vode precej visoka oziroma pravimo, da je voda trda.
Kaj povzroča, da je voda trda?
Znano je, da trdoto vode povzročajo raztopljene magnezijeve ter kalcijeve spojine. Slednjih v vodarnah ne odstranjujejo iz vode. Najpogosteje je trdota vode odvisna od kalcijevega hidrogenkarbonata oziroma prav ta spojina najpogosteje povzroča, da je voda trda. Kalcijev hidrogenkarbonat nastaja, kadar dež pada po kamninah, kot je na primer apnenec.
Analiza vode
O pojmu trdota vode se najpogosteje razpravlja pri analizi vode. Gre za merilo količine določenih kovinskih ionov, ki so prisotni v vodi. Skupna trdota vode oziroma celokupna trdota vode torej označuje celotno vsebovanost številnih kombinacij soli.
