Pa smo tam, ko resnično nisem vedela, kaj točno se dogaja z mojim avtom. Ker mi je avto kupil oče in sem ga vozila kot študentka, se nisem preveč ukvarjala s tehničnimi stvarmi. Ko je nekaj šlo narobe, sem vedno poklicala mojega očeta. Tokrat pa je bilo drugače. Spoznala sem enega prijaznega fanta in odločila sem se, da ga peljem na večerjo. Jaz sem bila prepričana, da je z mojim avtom vse ok, fant pa mi je rekel, če imam dober akumulator. Sprva sploh nisem vedela o čem govori, potem pa mi je povedal, da vidi, da mi sveti lučka. Jaz te lučke na armaturni plošči sploh nisem opazila.
Potem pa me je začel spraševati:
- Ali se mi zdi, da ima avto kaj slabši zagon?
- Ali je svetloba luči kaj šibkejša ob prižganem kontaktu?
- Če mi mogoče avtoradio ne dela?
- Ali sem že prej kdaj opazila lučko na armaturni plošči?
Vsa ta vprašanja so me zmedla. Nisem vedela, zakaj me to sprašuje in na koncu sem videla, da me je avto že nekaj časa upozarjal, da gre za slab akumulator. Fant mi je rekel, da naj to čimprej povem očetu in bo on vedel kaj naj naredi. Ko sem prišla nazaj domov, sem poklicala očeta in mu povedala za lučko in akumulator. Oče je točno vedel, zakaj se gre. Vprašal me je, kdaj pridem domov. Ker sem namerava domov šele čez nekaj dni, je imel dovolj časa, da je vse uredil. Ko sem prišla z avtom domov, ga je vzel in se odpeljal. Ko je prišel domov, mi je povel, da imam novi akumulator v avtu. Resnično sem bila vesela in srečna. Kako imam jaz dobrega očeta. Nikoli mi ni težil, ko sem kaj potrebovala. Vedno me razume in mi skuša pomagati na svoj najboljši način. Tokrat je pomagal, da imam novi akumulator za avto.
