Ko človek potrebuje nekaj za sprostitev, potem je meditacija tista, ki ti lahko pomaga pri tem. Sprva sem bila človek, ki ni nikoli telovadil, se sprehajal, hodil v hribe ali meditiral. Meni se to enostavno ni ljubilo, raje sem čas porabljala drugače. Več so mi pomenile druge stvari. In lahko rečem, da teh stvari nikoli nisem pogrešala. Sem pa bila vedno pozorna, kaj jem. Tukaj pa sem skrbela za svoje telo. Moja prehrana je bila zelo zdrava in raznolika. Potem pa sem prišla v leto, ko sem zamenjala službo, takrat pa se je pri meni vse spremenilo. Nekaj časa še tega nisem čutila, potem pa vedno bolj. Moje telo je začelo kazati znake izgorelosti. Takrat pa sem se ustrašila.
Še vedno sem bila lena za telovadbo ali hojo, sem pa začela razmišljati, če bi mi pomagala jutranja meditacija. Nekako sem tako čutila. Zavedala sem se, da se bom morala prebuditi prej, če bom hotela meditacijo narediti pred službo. Saj vsi vemo, da je meditacija za umiritev in ne bi rada delala nekaj na hitro, ker se mi bi mudilo. Tako sem začela počasi. Prvi dan sem meditirala natanko 10 minut, pa še to so mi misli uhajale. Podobno je bilo še kar nekaj dni naprej. Potem pa sem začela čutiti določen mir.
Vedno bolj sem se znala umiriti. S časoma je postala meditacija del mojega vsakdana. Lahko rečem jutra. Če kdaj nisem meditirala pred službo, sem to pogrešala cel dan. Navadila sem se na to. In lahko rečem, da mi je meditacija dala tisti potrebni mir. Nekako sem lažje shajala glede službe, ni se me vse tako zelo dotaknilo, moje telo pa je bilo na nek poseben način umirjeno. Nisem se sekirala dosti, to mi je dala meditacija. Včasih še sebe nisem prepoznala, tako sem se začela spreminjati in srečna sem za to.
